20.7. je svetovni dan šaha. Pa je to res šport?

20.7. obeležujemo svetovni dan šaha in čeprav verjetno ne gre za aktivnost, pri kateri bi potrebovali pretirano pomoč Starbalma, smo se odločili tokratni blog nameniti tej aktivnosti. V javnosti se razprava o tem, ali šahu lahko rečemo šport ali ne, še vedno ponovno odpre vsakih nekaj let, zato bomo v nadaljevanju navedli nekaj razlogov, zakaj mislimo, da šah je šport, pa čeprav takšen bolj statičen.

1. Šah zahteva fizične napore

Ste ob branju te trditve debelo pogledali? Ne bomo vam zamerili, toda v zameno morate prebrati razlago do konca! Dejstvo je, da šahovske tekme lahko trajajo kar devet ur, ki pa zahtevajo neprekinjen fokus in strateško mišljenje ter premetavanje kombinacij prav vsako sekundo. Kdor je že kdaj gledal kakšno partijo šaha, bo vedel, da resnični profesionalci razmišljajo tako močno, da se začnejo potiti. Še več, Stanfordska raziskava je pokazala, da lahko igralec v partiji šaha porabi kar 6000 kalorij, kar je toliko, kot če bi pretekel dva maratona. Enako kot pri maratonu šah povzroča tudi pospešen srčni utrip in spremembe v krvnem tlaku.

2. Šah zahteva neverjetno spretnost in pogoste treninge

Košarkar ure in ure vadi ciljanje na koš. Nogometaš cele dneve strelja v gol. To je naporno, zahteva spretnost, potrpežljivost in veliko vaje.
Sedaj si predstavljate, da ure in ure na dan preučujete strategije, v glavi preračunavate verjetnosti, si poskušate zapomniti tipične in netipične kombinacije in poleg tega spremljate še vsak trzljaj na obrazu nasprotnika. Ne vemo, kako je z vami, ampak nam se to sliši precej intenzivno.
Vaja dela mojstra in to velja tudi za to igro. Velemojstri se ne pojavijo kar tako, temveč v svoje spretnosti vložijo leta trdega dela, enako kot katerikoli drug profesionalni športnik.

3. Šah je uradno priznan kot šport

Še vedno niste prepričani? Potem moramo pogledati stvari še z uradnega vidka: Mednarodni olimpijski komite (MOK) je šah priznal kot šport. To pomeni, da šah izpolnjuje merila tekmovalnosti, spretnosti in organizacije, ki so potrebna za šport.
Pravzaprav je bil šah del mnogih velikih športnih dogotkov, kot so npr. Azijske igre, poleg tega pa države, kot sta Rusija in Kitajska, v svoje šahovske programe vlagajo precejšnje količine javnih sredstev.
Seveda niso vsi takega mnenja. V Združenem kraljestvu na primer šah še vedno vidijo bolj kot »kulturno dejavnost«, vendar nikoli ne moramo biti prepričani: morda bo šah kmalu postal olimpijski šport.